Učne težave pri matematiki

Matematika je zelo pomemben predmet v šoli in bo vašega otroka spremljal skozi celotno šolanje. Če ima vaš otrok učne težave pri matematiki, lahko to zelo vpliva na njegovo nadaljnje šolanje, karierno pot in poklicno uspešnost. Kdaj je problem zgolj nerazumevanje določene snovi, ki se lahko reši z inštrukcijami matematike in kdaj gre za resnejši problem?

Matematika je, po statističnih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko, najpogosteje negativno ocenjen predmet v šoli. Predstavlja kar 30% negativnih ocen. Toda, če gre za težavo, ki jo lahko rešijo inštrukcije, bo zadeva kaj hitro minila in otrok bo normalno spet lahko sledil pouku in uspešno opravljal teste.

Problem pa bi znal biti tudi resnejši. Nekateri otroci se spopadajo z specifičnimi učnimi težavami pri matematiki, katerih definicija je: »težave pri matematiki, ki vključujejo pomanjkanje aritmetičnih sposobnosti in spretnosti, ki nikakor niso pogojeni z motnjami v duševnem razvoju ali z neustreznim šolanjem.« Delimo jih na tri podskupine:
– Matematične težave
– Specifične aritmetične težave
– Diskalkulija

Matematične težave so zelo splošne težave s sposobnostjo reševanja matematičnih problemov; specifične aritmetične učne težave se nanašajo na težave pri seštevanju, odštevanju, množenju in deljenju; Diskalkulija pa je genetsko pogojen kognitivni primanjkljaj, pri katerem ima otrok s povprečnimi ali celo nadpovprečnimi inteligentnimi sposobnostmi probleme pri reševanju preprostih matematičnih problemov.

Diskalkulija je specifična učna težava, ki se kaže s slabo organiziranostjo in neurejenostjo šolskih potrebščin, slabo prostorsko orientacijo, nezmožnostjo sledenju navodil, slabšo razvitostjo številskih predstav, nezmožnostjo razumevanja preprostih matematičnih pojmov itd.

Zelo je pomembno, da učitelji in starši dovolj zgodaj opazijo problem in ustrezano ukrepajo. Otroku je potrebno zagotoviti ustrezno učno pomoč, da ne razvije odpora proti matematiki. Kar je morda še pomembneje pa je to, da lahko učne težave vodijo v raznorazne emocionalne stiske. Otrok ob neuspehih v šoli občuti sram, manjvrednost in strah, kar se kaže v izjavah kot je: »Jaz sem neumen«. Čez čas bo otrok začel potrditev iskati drugje, v najboljšem primeru v športu, v najslabšem, pa v družbi kjer šolski učni uspeh ne predstavlja nobene vrednote.