Ženske imamo rade lepo obutev, ki zaščiti naša stopala, lahko pa je udobna ali pa nam pomaga, da so naše noge videti daljše in bolj elegantne, s tem pa tudi bolj privlačne. Kaj pa gležnarji? Ti veljajo predvsem za nekakšen kompromis med udobjem in zaščito stopal med mrazom, pogosto pa obvelja mnenje, da niso kaj prida estetski. Zakaj?
Pozanimali smo se v prodajalni obutve, kjer so nam povedali, da so gležnarji poleg škornjev zagotovo tista vrsta obutve, ki je pozimi najbolj priročna, saj nas v njih ne zebe. Gležnarji so lahko različnih stilov: s peto ali brez, z debelo gumo na podplatu ali skorajda neopazno, na vezalke, zaponko, obuti zgolj z raztezanjem elastike pod jezikom … Gležnarji so gotovo praktični zato, ker segajo čez gleženj in nam tako zagotavljajo toploto, prav tako pa ščitijo tudi pred mokroto, kar je ob snegu in dežju še kako praktično. A na račun svoje praktičnosti se je treba nekoliko odreči estetiki.
Da bi bila ženska noga videti elegantna, mora biti odkrit vsaj minimalen del narta, predvsem pa mora biti izpostavljen gleženj. Brez tega ni elegance. Gležnarji pa gleženj pokrivajo, torej že zaradi svoje praktične oblike videza noge nemorejpo izboljšati, temveč ga zgolj poslabšajo. Prav zato marsikatera ženska gležnarjev niti pozimi ne obuje h krilu, temveč tega raje kombinira s škornji, gležnarje pa obuje le, če si nadene hlače. Hlačnice namreč prekrijejo zgornji rob čevlja – in takrat so gležnarji videti kot vsak drug čevelj, saj nihče ne ve, kako visoko v resnici segajo.
Gležnarje torej raje nosite k hlačam, k elegantnim kostimom in krilom ter oblekam pa nikakor ne spadajo. Saj veste – za najbolj elegantno obutev še vedno veljajo salonarji, in čevlji, ki so njihovo popolno nasprotje, nimajo kaj iskati na vaših nogah, kadar bi se radi postavili s svojo elegantnostjo.